Sjednica Savjeta Hanfe - teme: financijska pismenost, nova regulativa, rezultati poslovanja i osnaživanje tržišta kapitala

Osiguranje.hr - 20.10.2025.

Komentari

1. zoran13

   25.11.2025. u 21:34

   PREVZEM LJUBLJANSKE BORZE - II.
   
   ATVP ZAVRNIL ZAHTEVO FINA
   
   ATVP zavrnil zahtevo hrvaške agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze
   
   vet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so danes sporočili iz ATVP, so člani sveta preučili vsa znana dejstva in ugotovili, da Fina ne ustreza zakonskim merilom, saj obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve.
   
   Člani sveta ATVP so na podlagi predstavljenih dejstev ugotovili, da obstajajo zakonski razlogi za zavrnitev zahteve Fine za pridobitev posrednega kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi, zato so jo zavrnili.
   
   "ATVP je v postopku izdaje dovoljenja presojala primernost bodočega kvalificiranega imetnika ob smiselni uporabi meril iz zakona o bančništvu. V postopku odločanja je preučila vsa znana dejstva in ugotovila, da agencija Fina ne ustreza zakonskim merilom, saj obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve. Zato je izdala odločbo in jo danes vročila pooblaščencu agencije Fina," so pojasnili v agenciji.
   
   V postopku izdaje presojajo o primernosti vlagatelja
   Po zakonu o trgu finančnih instrumentov morajo osebe, ki nameravajo pridobiti delnice borze, na podlagi katerih bi dosegle oziroma presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje ATVP. Ta v postopku izdaje dovoljenja za kvalificiran delež vlagatelja presoja z vidika, ali je primeren, ali imajo njegovi organi vodenja ustrezne izkušnje in ali je ta lastnik finančno trden.
   
   Hkrati tudi preverja, kako bo prevzem vplival na nadzor, ki ga ATVP opravlja nad borzo, pa tudi, ali je šlo pri postopku nakupa za kakršenkoli sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma.
   
   Odločitev po intervenciji vlade preložili
   Fina je želela postati večinska lastnica družbe Zagrebačka burza, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. Trenutno ima v družbi okoli desetodstotni delež. Dovoljenje za to je doslej prejela od hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa), ki ji je dala soglasje za neposredno pridobitev kvalificiranega deleža v upravljavcu zagrebške borze, in sicer v višini od 50 do 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe.
   
   Svet ATVP je imel odločanje o tej zadevi na mizi že v četrtek, a je odločitev preložil na ta teden. Rok za odgovor na zahtevo za soglasje se je iztekel danes. Če agencija odločitve ne bi sprejela, bi se po zakonu štelo, da je pozitivna.
   
   Vlada je medtem v četrtek sklenila nasprotovati prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani Fine. Ta po njeni oceni ne uživa ugleda v Sloveniji, zato je sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena. To pomeni, da je za njen prevzem s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje vlade.
   
   Hrvaški finančni minister Marko Primorac je pred odločanjem ATVP o zahtevi Fine za Jutarnji list minuli konec tedna izpostavil neodvisnost regulatorja. Če bi ATVP sledil političnim navodilom, bi bilo to po njegovih besedah slabo za Slovenijo in bi lahko le škodilo njenemu ugledu.
   
   V Fini postopkov glede prevzema Ljubljanske borze medtem ne komentirajo. Kot so pojasnili za STA, jim to prepoveduje zakonodaja, dokler ni prevzemna ponudba javno objavljena, postopek pa zaključen.
   https://siol.net/novice/slovenija/atvp-zavrnila-zahtevo-hrvaske-agencije-fina-za-vstop-v-lastnistvo-ljubljanske-borze-678085

2. zoran13

   24.11.2025. u 12:28

   VLADA BLOKIRALA PREVZEM LJUBLJANSKKE BORZE
   
   Vlada blokirala hrvaški prevzem Ljubljanske borze
   Vlada je na današnji seji vlade sklenila, da zaščiti Ljubljansko borzo (LJSE), in je zato hrvaški državni agenciji Fina za prevzem LJSE prižgala rdečo luč. Kot je po seji vlade pojasnil podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, želi vlada zaščititi interes Slovenije in njenih delničarjev. Poleg tega je vlada odločila, da LJSE definira kot kritično infrastrukturo.
   
   Uro pred sejo sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo odločal o dovoljenju hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Ljubljanske borze (LJSE), je vlada na zaprti seji sklenila, da temu nasprotuje.
   
   Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je vlada sklenila, da Fina kot bodoči kvalificiran imetnik deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda, kot to določa zakon o bančništvu glede presoje primernosti bodočega lastnika.
   
   "Vlada je dopolnila sklep o določitvi kritične infrastrukture in upravljavcev kritične infrastrukture države in vanj dodala upravljavca Ljubljanska borza," je povedal Arčon. Kot je pojasnil, je za to, da tuja država ali pravna oseba, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, prevzame subjekt kritične infrastrukture, potrebno soglasje vlade.
   
   Arčon: Agenciji smo dali jasno sporočilo
   Sklepi po njegovih besedah v celoti sledijo priporočilom odbora DZ za finance. Posredovali so jih svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki o tem, ali bo dal dovoljenje hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Ljubljanske borze ali ne, prav zdaj odloča na seji.
   
   "Vlada se je odločila, da zaščiti LJSE in jo definira kot kritično infrastrukturo. Agenciji smo dali zelo jasno in dovolj razumno sporočilo," je na vprašanje, ali pričakuje, da bo agencija upoštevala mnenje vlade, odgovoril Arčon. Kot je povedal, so bile vse tri koalicijske stranke pri sprejemu sklepov enotne.
   
   ATVP mora pri presoji upoštevati ugled prihodnjega lastnika, a neuradne informacije kažejo, da strokovne službe agencije v dokumentaciji niso našle razlogov za zavrnitev Fine. Čeprav je neodvisna institucija, pa mora upoštevati tudi sklep vlade.
   
   Zaradi nameravane spremembe v lastništvu Ljubljanske borze so zaskrbljeni tudi v Vseslovenskem združenju malih deležnikov in Društvu Mali delničarji Slovenije. Združenji sta opozorili, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države precej povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
   https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-vlada-ne-daje-zelene-luci-hrvaskemu-prevzemu-ljubljanske-borze-677688
   https://www.finance.si/golobova-vlada-nacionalizirala-ljubljansko-borzo/a/9041298
   https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprememba-lastnistva-ljubljanske-borze-skrb-malih-delnicarjev.html

3. zoran13

   19.11.2025. u 22:54

   [i][b]PREVZEM LJUBLJANSKE BORZE
   
   Hrvaška država v prevzem Ljubljanske borze
   
   Finančna industrija zaskrbljena zaradi sprememb, na finančnem ministrstvu nimajo zadržkov.[/b][/i]
   
   Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je hrvaški državni Finančni agenciji (Fina) izdala soglasje za neposredno pridobitev kvalificiranega deleža v Zagrebški borzi, in sicer do 100%. Ker je Zagrebška borza tudi lastnica Ljubljanske borze, to pomeni, da bo agencija, ki upravlja hrvaški poslovni register, postala njena lastnica. Predstavniki slovenske finančne industrije so glede tega zaskrbljeni, na ministrstvu za finance pa do tega za zdaj niso izrazili zadržkov.
   https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/hrvaski-drzava-v-prevzem-ljubljanske-borze
   https://www.hanfa.hr/media/tivgbgac/07-rje%C5%A1enje-fina-izdavanje-suglasnosti-za-stjecanje-ku-u-zagreba%C4%8Dka-burza-dd.pdf
   [i]
   [b]SKUPNA IZJAVA VZMD in MDS: [/b][/i]
   
   Velika zaskrbljenost glede nameravane spremembe lastništva Ljubljanske borze
   V VZMD in MDS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva Ljubljanske borze, ki izhajajo iz potekajočega postopka prevzema Zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije FINA. Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.
   
   V VZMD in MDS posebej opozarjamo, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
   
   Ob tem poudarjamo, da VZMD in MDS nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidimo v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.
   
   Edina ustrezna rešitev je tržna enakopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastrukturi.
   
   Žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje.
   
   Veljavni Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba (deseti odstavek 125. člena ZTFI-1). To je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev.
   
   Posledično v VZMD in MDS dajemo urgentno javno pobudo za spremembo ZTFI-1, tako da se črta ustavno sporni deseti odstavek 125. člena ZTFI, s čimer bo omogočena konkurenca ponujanja borznih storitev.
   
   Matjaž Car, direktor VZMD, je ob tem povedal:
   
   "Prevzem borzne infrastrukture s strani državnega organa, ki ne deluje nujno po tržnih načelih, predstavlja tveganje za kapitalski trg. Izdajatelji in vlagatelji ne smejo postati talci političnih ali administrativnih odločitev. Od zakonodajalca pričakujemo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkovito izbiro ponudnika borznih storitev."
   
   Rajko Stanković, predsednik MDS, je ob tem povedal:
   
   "Mali delničarji potrebujemo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja. Pričakujemo hitro reakcijo zakonodajalca in regulatorja, da se zagotovi nevtralnost tržne infrastrukture."
   
   VZMD in MDS ostajata zavezana varovanju pravic izdajateljev, malih delničarjev in drugih vlagateljev ter bosta pozorno spremljala nadaljnje postopke ter odziv odločevalcev na ta predlog za nujne zakonodajne spremembe.
   https://www.vzmd.si/novice/skupna-izjava-vzmd-in-mds-velika-zaskrbljenost-glede-nameravane-spremembe-lastnistva-ljubljanske-borze